Čebelarska oprema Seražin 

Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Glede na to da je odločitev za prevažanje ena večjih v čebelarstvu in zelo dolgoročna je lahko veliko različnih ravnanj enako uspešnih. Opisal bom razloge za in proti vsakemu načinu.

Ko smo začetniki je dejstvo da niti slučajno ne obvladamo čebelarjenja. Tega se je treba priučiti. To učenje (po mojih izkušnjah) traja vsaj 5let (ob dobrem mentorju) da obvladamo čebele, nato cca isto toliko časa da se naučimo prevažati in nato še enkrat toliko časa da se naučimo pridelke prodajati. Sam proces učenja se sicer da malo pohitriti samo ne prav dosti.

Kot čebelarji začetniki imamo na voljo v bistvu dve poti.

  1. Kupimo nekaj panjev (tam nekje do 12) in pričnemo čebelariti. Z leti izkušenj čebelarstvo širimo (vse kar zaslužimo vložimo nazaj v čebelarstvo) in ga počasi širimo.

V tem primeru je morda prevažanje čebel s prikolico smiselno.

Prednosti:

  • Vložek v take prevoze je majhen
  • Razvoj čebelarstva gre počasi naprej – ravno toliko kot iz njega dobimo
  • Investicija je dokaj »varna«. Za nabaviti tako čebelarstvo niso potrebni dragi krediti – delujemo na varen način.
  • Lahko se učimo počasi in napredujemo z lastno hitrostjo

Slabosti:

  • Velika težava je v tem da je tudi izplen prevozov majhen – dobiček (namenjen razvoju) je majhen in gre torej naš razvoj zelo počasi naprej.
  • Stroški prevoza so veliki. En prevoz stane
    • Eno noč dela
    • Cca 1/2 tok goriva kot prevoz s kamionom
    • En ogled stojišča stane toliko kot ogled stojišča s kamionom
    • Stroški iskanja stojišča so isti za veliko ali malo stojišče
  • Točenje panjev na prikolici je skoraj »nemogoče« delo
  • Nekje pri 3 ali 4 (30 – 40 panjev) prikolicah fizično ne zmoremo več oskrbovati toliko stojišč
  • Ko prerastemo obseg za prikolico moramo z »zgrešeno investicijo« nekaj narediti – panji na prikolicah se namreč niti slučajno ne vklopijo v neko čebelarstvo z velikimi kontejnerji.

 

  1. Takoj nabavimo kontejner/prevozni čebelnjak za kakih 50 do 80 panjev.

Prednosti:

  • Takoj imamo ekonomični obseg poslovanja
  • Ena vožnja na stojišče namreč pomeni en dan dela (stroški prevoza na enoto so majhni)
  • Sistem omogoča rast vsaj do treh takih enot – tam med 150 in 250 družin
  • Za tak obseg družin (če predpostavimo da bi jih imeli na majhnih prikolicah) potrebujemo veliko manj stojišč
  • Za poklicni obseg čebelarjenja »na med« je smer razvoja vsekakor prava

Slabosti:

  • Ko začnemo s čebelarstvom o čebelarstvu še nimamo realne predstave. Zato tudi ne moremo vedeti (lahko ugibamo – samo to ni to!) ali bomo sploh sposobni čebelariti. Za uspešno (poslovno) čebelarjenje potrebujemo veliko več kot samo veselje do čebel.
  • V luči da o čebelarstvu nimamo pojma je investicija ogromna. In vsaj prvih nekaj let je veliko vprašanje ali se bo sploh začela vračati
  • Učiti se moramo hitro – vsaka napaka stane premoženje
  • Stojišča za take kontejnerje je težje dobiti kot za majhne.

Torej v luči vsega napisanega je podati pameten odgovor težko. In kot pravi Danilo vsak mora stvari sam premisliti in odločiti.

Za premislek pa nekaj vprašanj za razmišljanje:

  1. Kaj že znam?
  2. Koliko se moram še naučiti?
  3. Kakšne uspehe dosegam sedaj?
  4. Koliko časa porabim za oskrbo ene družine letno – sedaj?
  5. Koliko časa lahko porabim v prihodnosti?
  6. Koliko lahko investiram?
  7. Kakšno čebelarsko opremo lahko kupim sedaj?
  8. Kakšno čebelarsko opremo bom lahko kupil v prihodnosti?
  9. Kakšno čebelarsko opremo moram kupiti za uresničitev mojih želja?
  10. Kje bom dobil nujni denar?
  11. Kako bom preživel ostanek življenja?
    1. Ali bom poklicni čebelar?
    2. Ali bom hobi čebelar?
    3. Ali bom nekje vmes – dobil dodaten dohodek iz čebelarstva (nepoklicno)?
  12. Ali sem pripravljen preživeti vse poletje pri čebelah – ali bi rad porabil še kaj časa za družino?
  13. Ali mi je čebelarstvo sredstvo za preživljanje ali sredstvo za »postavljanje pred sosedi«?
  14. Ali bom dejavnost čebelarstvo opravljal povsem legalno (sp. Doo. ….) ali bom malo »ribaril v kalnem«?

Mislim da je za pametno odločitev na vsa ta vprašanja potrebno dogovoriti »v številkah«. Neki opisni odgovori ne zadoščajo. In ko zberemo vse te nujno potrebne številke je odgovor kristalno jasen – in potem sploh ni več potrebno nikogar več vprašati za nasvet.

Itak pa je spraševanje drugih prenašanje  odgovornosti za naše življenje na druge – in torej ni preveč pametno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja