Smo družinsko čebelarstvo osnovano leta 1978, ko smo po predlogi izdelali prvih 12 panjev in kupili 10 družin za naseliti te panje. Prvo leto smo se intenzivno učili in naselili tudi druga dva panja. Zazimili smo polne panje ki so tudi izzimili.
Naslednje leto smo te panje peljali na akacijevo pašo v Goriška brda. Paša je bila pozno (šele po 16 maju) in nas je presenetila. Ko smo peljali domov se je kombi s katerim smo vozili kar šibil pod težo panjev in medu. Na koncu je ob točenju zmanjkalo pripravljenih posod za med in tako smo ga stočili kar v piskre iz kuhinje. V panjih sploh ni bilo več zalege in točili smo skorja vse sate. Takrat smo prvič in edinkrat točili iz 10 satnih AŽ panjev povprečje 27 kg/panj.
Bili smo »zastrupljeni«. Od takrat smo čebelarstvo samo še povečevali.
Kaj kmalu smo nabavili vso čebelarsko opremo ki smo jo lahko dobili – in bili hudo razočarani. Bila je draga in velikokrat neuporabna (vsaj za naše pojme učinkovitega dela).
Tako smo ugotovili, da bo treba kakšen kos tudi predelati da bo sploh uporaben. Prva stvar ki smo jo predelali je bil odkrivalnik za sate – in stopili smo na pot stalnih izboljšav in izpopolnjevanj.
Naslednja stvar ki smo jo izumili je bila preša za satnice – v tistem času je bilo satnice težko dobiti in bile so drage.
Nadaljevali smo s predelavo Tam-a 5000 v prevozni čebelnjak (več ali manj kopija nekega podobnega).
In kasetnim točilom na 8 satov (ki ga izdeluje Logar). Glavna prednost našega izuma je bila majhnost – ki jo je Logar takoj pri prvi seriji »uničil« – točilo je bilo za 7 cm širše od našega prototipnega – in ni bilo več tako ugodno za točenje v kamionu.
Prišli smo do omejitve čebelarstva (3 TAM kamioni skupaj 180 družin) – s tisto tehnologijo nismo mogli imeti več čebel. Torej je bil čas za kakovostni preskok. V letu 1993 smo kupil nov kamion s kontejnerjem (mb1213). Bil je močnejši in daljši – torej smo imeli z isto količino prevozov lahko 250 družin. IN bili spet razočarani – noge na kontejnerju so bila težke nerodne in sploh nemogoče.
Čas je bil za kup novih izumov. Prvi so bile okrogle noge nato pa predelava kesonov z TAM-a v kontejnerje. Po 3 dobrih predelavah je napočil čas za napako – naredili smo kontejner, katerega ne bi smeli nikoli narediti. Uporabili smo kup rešitev ki so se izkazale za slabe. Edina res dobra stvar na njemu so bili panj 11+3 (naši prvi) izkazali so se za uspešno rešitev veliko problemov. Ampak to je bila dobra šola.
Nato smo zaradi težav pri točenju izumili novo samo obračalno točilo na 12 satov – izredno majhnega premera. Prototipno ni bilo ne vem kaj kakovostno – zato je oče čez 2 leti naredil veliko izboljšav – in to točilo je izredno trpežno in kakovostno. Trdim, da je to edino točilo na trgu ki ne trga satnic pri točenju.
In čas je bil za ureditev problema kontejnerjev. Izumili smo povsem novo konstrukcijo kontejnerjev. Uporabili smo vsa znanja od prejšnjega ko smo naredili napako in izdelali smo lahek močan kontejner za prevoz čebel. Odstranili smo vso nepotrebno navlako v njem in pustili gor prav vse kar nujno potrebujemo. Kontejner je všečen na pogled in enostaven za uporabo. Take kontejnerje izdelujemo še danes.
V letu 2011 smo pričeli z posodobitvijo voznega parka in smo zato konstrukcijo prilagodili novemu kamionu ki je daljši in ima drugačne pritrditve.
Z letom 2012 (ko so hčerke malo odrasle) smo pričeli z trženjem čebelarske opreme.